Izjave zaposlenih in bivših zaposlenih

Bojan Leskovar

nekdanji vodja kovačnice v 50. letih, strojna oprema, direktor Unior Atrasa

…Kovači, ki so obvladovali prostoročno kovanje , jaz se še danes to čudim, kako jim je uspelo, s tistim na nek način primitivnim postopkom oblikovati izdelke, ki so bili visoko cenjeni po celi Jugoslaviji. So bili zelo samosvoji, za njih delovni čas ni bil ravno od šestih do dveh. Kje pa. Ni govora. Jaz delam takrat, ko jaz delam.

Če sem dobil denar, ko sem nekaj naredil, pa sem jaz tisti denar zapravil, kaj jaz vem – v oštariji. In potem tistega kovača, ki je bil zelo pomemben, ni bilo dva do tri dni enostavno ni bilo, ker je pač izkoristil to, da je malo užival po tistem svojem delu….Takrat je bila tovarna zavezana, ker ste dobili devize, ste morali tudi izvozit.

Takrat smo morali določeno kvoto izdelkov izvozit na zahodni trg. Začeli smo z VW. Moram zdaj povedat, da nam je ta začetek , ko smo šli v to proizvodnjo, kar sem nekajkrat rekel: To se ne da zdržat. Takrat smo se mi prvič srečali s tem, da je treba nek proizvod ponovit, ampak tisti, ki bo stoti ali tisoči mora biti enak, kot tisti, ki je bil prvi. Renault je ime to tehnologijo kovanja do kraja oblikovano in mi smo jo samo preselili. Tudi selitev zahteva neko določeno sposobnost. In če ne bi Unior v teku teh let po letu 1950 razvil tudi orodjarno, pa vzdrževanje, nikoli ne bi mogli prevzeti tiste tehnologije, ker tudi orodja ne bi znali naredit. To je bila tehnologija, ki je bilo samo kovanje. Izhodni material, segrevanje, to so bili siloviti premiki. Takrat smo prešli na induktivno ogrevanje, ne več plinsko. Vse je bilo avtomatizirano. Linija je bila postavljena, preša je bila kot osnovni agregat, zraven je bila indukcijska peč, ki je bila že avtomatizirana. Komade je eden gor nalagal na šaržer, komadi so šli noter, potisnil jih je naprej, po drči je prišlo do kovača, kovač je tttttt naredil in vrgel na trak. Trak je odnesel na obrezovalko, ki je obrezala komad in linija je bila gotova….

Jože Boček

nekdanji preddelavec v kovačnici

…Kje si pa ti hodil danes? Sem vprašal soseda. Je rekel, v kovaški industriji pač so rekli včasih fabrika. Tam sem bil, sem šel za delo vprašat. Pa so te vzeli? Je rekel – ja. Jaz pa na tisto pravac dol, do Koširja. Pa sva se zmenla. Sem rekel, kaj čem. Fotr ma grunt, nimam kaj delat doma, no delat ima, samo denarja ni bilo. …

… Včasih si odkovek naredil, zobnik si skoval, obrezan je moral bit in si ga dal stran. Če je prišel kontrolor dva do tri krat okoli, da je debelino izmeril, druga pa ni bilo….

… Nekateri delavci od drugod so ostali, nekateri so se zbali pa so šli nazaj. Ko je šel Matavž na bolniško, pa sem kar jaz počasi začel delat, drugega tako ni bilo za rezervo, pa sem začel delat pri tistem sem ostal. Pridni fantje so prišli iz šole. Pa dobri so bili. Malo jim je bilo treba ročno, še od kraja povedal, so pa oni lažje obvladovali te stvari…

…Jaz bi še vedno rajši bil kovač, kot pa vse drugo. Če bi bil še enkrat mlad, ne bi bil drugo kot kovač. Tako se mi je to delo priljubilo pa interes sem imel.

Dragica Potnik

nekdanja preddelavka v službi kakovosti – kovačnica

.. Spoštovala sem najbolj kovače, ker sem vedela, da od njih izviramo…

… Oni so zahtevali svoj red. Gor jih delajo ene pokrovčke tri tisoč. Jaz sem jih delala tisoč. Ker jih nisem mogla. Nisem jih mogla več naredit. Je prišel čez dva meseca spet dol, je rekel: premalo naredite. Gor jih delajo tri tisoč. Sem mislila: Jezus.. Sama sem bila na tistih komadih, za izvoz sem veliko delala. Sem rekla: Dober je. Jih bom pa jaz štiri tisoč. Je prišel čez dva meseca dol, je rekel šest tisoč jih delajo gor, jaz sem jih delala pa osem tisoč….

Martin Špile

kovač

… Takrat je bilo vse tak bolj na oko. Recimo, saj so bili šubler, to vse je bilo, ampak bolj na oko. Ko si ti recimo komad naredil, si ga pogledal, bolj očno. To ni bilo tak aklih, kot pa je bilo potem, ko se je tehnologija razvijala…

… To je gorelo noter, ko si prišel v kovačnico, to je bilo vroče noter, nekaj neverjetnega. To se je spremenilo zdaj za sto procentov…
… Vsako leto je postajalo bolj zahtevno, ko smo šli na zahodni trg, no prej, ko smo kovali za Bosno, za traktorje, ni bilo aklih, to je bila taka obdelava gor, da je bilo recimo par milimetrov levo – desno. Ko smo šli pa na zahod v Nemčijo, ko se je kovalo za avtomobilsko industrijo, za mercedes, za audija pa je postalo bolj zahtevno. Vse je bilo treba bolj natančno naredit…
… To je bila taka potreba po kovačih, da nekaj neverjetnega. Od 75. do 85. leta se je tako naglo razvijalo, da so pripeljali delavce iz Bosne. Ti so bili dobri delavci. Vendar je bilo vse premalo. Pa so potem prišli iz Čuprije iz Srbije. To so bili ljudje, ki niso bili navajeno takega dela. To se je tako naglo menjevalo v kovačnici. Si imel recimo do malice enega, po malici drugega pomočnika, ker je prvi že pobegnil. Samo rokavice je pustil, njega ni bilo več. In si imel lahko tako v enem šihtu tri pomagače…

… Zmeraj je bilo delo, zmeraj so bile plače. Od začetka do kraja sem bil lahko rečem v eni firmi in ponosen sem bil na to, da sem bil…

Cvetka Šrot

nekdanja referentka v splošno kadrovskem sektorju

… Takrat v tisti krizi, moram rečt, da so bile plače zelo, zelo nizke. Midva z možem sva oba delala v Uniorju. Imela sva štiri otroke in vam povem, da skoraj nismo mogli preživet…

… Imeli so razne tečaje, seminarje, kovači pa so se priučili v delavnici ali v kovačnici. Ko je pa število tako naraslo, da je primanjkovalo kovinarskih delavcev pa je bila ustanovljena lastna poklicna šola. Do leta 1990 pa so vsi ti učenci tudi dobili zaposlitev…
…Podjetje je v tistem času pospešeno gradilo nove bloke. So ti delavci, ki so prihajali dobivali na začetku samske sobe, kasneje pa so dobili družinska stanovanja…
…Je pa res, da je podjetje vseskozi, od kar jaz vem, dajalo veliko sredstev za razvoj. Tako je bila zgrajena Rogla – turistični center pa Terme. Čeprav smo na začetku mislili, da to ne bo šlo, se ne bo obneslo, se danes vidi, da je bilo veliko narejenega in ima danes veliko ljudi službo. Tako v Termah, tako na Rogli…

Stane Jurca

nekdanji vodja obrata Sinter, nekdanji vodja orodjarne II, tehnični direktor

…No, v tem času je pa prišlo do posebnega razvoja v sintru, do vročega kovanja sintra, ko se naredijo surovci sintra, te pa se potem v zaprtih utopi kuje. In to sem jaz takrat Osoletu pisal. Gospod Osole se je potem oglasil na inštitutu in moram reči, da je takrat v nasprotju z vso prejšnjo prakso, hitro prišel do odločitve. Pokazal sem mu laboratorij, ga je videl, kako to gre. Mi smo se zmenili in sem jaz leta 1973 prišel v Zreče…

…No, če je bil ta pritisk na ekonomiko, na denar. Seveda je bil. Jaz se dober spomnim, ko so prvi kosi od sintra ven prišli, to je bila vretenka. Na vretenko sem bil še posebej vezan, ker sem jo razvijal za Titan, pa so bile tam določene težave. Ko je prva prišla iz peči, sem jo vzel v roke in sem šel z njo k direktorju Osoletu in sem mu rekel: tovariš direktor tole je pa prvi kos, ki je ven prišel. Se dobro spomnim, sedel je na drugem koncu mize, tisto pogleda in pravi: dober, spravi račun…
… Jaz sem bil praktično skoz v tovarni. Ni bilo drugega. Sem pa tja malo potep po Rogli, smučanje, hribi, drugače pa večji del skoz v tovarni…

Zlata Koprivnik

nekdanja vodja računovodstva

… No, mi v pisarnah nismo nič vedeli o pripravah na štrajk. Mogoče se je govorilo prejšnji dan, da bo štrajk. Zjutraj pridemo v službo pa nas niso več v pisarne gor spustili, ampak je bilo na dvorišču vse polno ljudi….
… Mi smo imeli počitniški dom v Umagu. Da vam povem, to je bilo krasno. Vsak teden je šel avtobus gor pa dol. Tam smo se krasno imeli…